Dženisa Mešanović je v Slovenijo prišla konec leta 2022, da bi se pridružila možu, ki je tu dobil zaposlitev. Ob prihodu se je zavedala pomembnosti znanja slovenščine. »Takoj ko sem prišla v Slovenijo, sem se želela naučiti jezika,« pravi Dženisa o svoji odločitvi za učenje jezika. Sprva je bila njena glavna motivacija preprosta, a temeljna: »Želela sem razumeti ljudi in se pogovarjati z njimi.« S pomočjo prijateljice je potrkala na vrata Ljudske univerze Krško. Ker takrat ni bilo proste skupine za začetni tečaj slovenščine, so ji ponudili vključitev v študijski krožek Jaz, ti in slovenščina! v obsegu 30 ur. To je bil njen prvi korak v svet slovenskega jezika.
Ob
koncu študijskega krožka se je odločila za opravljanje izpita na vstopni ravni,
za katerega se je pripravljala sama doma. »Izpit sam ni nič posebnega, nič
težkega. Ampak zame je bilo to nekaj velikega, ker sem se pripravljala sama
doma. Takrat sem hodila samo na študijski krožek, ki mi je bil v veliko pomoč
pri pripravi na izpit.«
Močna
volja, želja po znanju in vseživljenjsko učenje kot ključ do uspešne
integracije
Kar Dženisino zgodbo dela posebno, je njena nalezljiva strast do učenja. Ne gre le za pragmatično potrebo po sporazumevanju, ampak za iskreno veselje ob odkrivanju novega. »Res sem se rada učila slovenščine in še vedno se jo učim,« pove z nasmehom.
Ta pozitiven odnos se odraža tudi v njenem napredku. Prizna sicer, da ji je bila dvojina sprva velik izziv, saj je v bosanskem jeziku ne poznajo. Opaža, da imata bosanski in slovenski jezik veliko podobnih besed, kar ji je omogočalo hitrejšo učenje slovenskega jezika. »Če dobro poznaš svoj jezik in njegovo slovnico, ti to olajša učenje tujega jezika.« Znanje jezika ji je odprlo vrata v samostojnejše življenje. »Veliko mi pomaga v vsakdanjem življenju,« poudarja. »Ni me strah iti kamorkoli sama, vem, da se bom lahko znašla v katerikoli situaciji in da bom razumela tisto, kar je najbolj pomembno.« Občutek, da razume in je razumljena, ji daje neprecenljivo samozavest.
Dženisa,
ki je v Bosni zaključila študij predšolske vzgoje in tam tudi nekaj časa delala
kot vzgojiteljica, ima jasne načrte za prihodnost. Njen glavni cilj je najti
zaposlitev, idealno v svoji stroki. Zaveda se, da bo za delo vzgojiteljice v
Sloveniji potrebno odlično znanje jezika in morda tudi dodatno izobraževanje,
na kar je pripravljena.
Njena pot dokazuje, da jezik ni le orodje za komunikacijo, ampak ključ, ki odpira vrata do boljše integracije, večje samozavesti, novih priložnosti in bogatejšega življenja v novi domovini. Dženisa Mešanović s svojo predanostjo učenju in pozitivnim pogledom na prihodnost ni le uspešno zakorakala v novo življenje v Krškem, ampak je postala tudi tihi navdih vsem, ki se znajdejo na podobni poti.
Avtorica članka: Larisa Košir
Članek je nastal v okviru projekta Ozaveščanje za VŽU, ki ga vodi Andragoški center Slovenije ter sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada plus (ESS+).
