Za svetovalno dejavnost v IO se presojanje in razvijanje kakovosti izvaja v skladu s 67. in 68. členom ZIO-1. Presojanje kakovosti je opredeljeno kot pridobivanje in ovrednotenje kvantitativnih in kvalitativnih podatkov o procesih, rezultatih in učinkih svetovalne dejavnosti v IO, ki jo urejajo smernice. Presojanje in razvijanje kakovosti izvajamo s sprotnim spremljanjem in samoevalvacijo ter s sodelovanjem v zunanjih evalvacijah.
V svetovalnih središčih skupaj z nosilcem dejavnosti, Andragoškim centrom Slovenije, ki skrbi za strokovne podlage in usmeritve za presojanje in razvijanje kakovosti ter izvaja tudi usposabljanje in svetovanje pri izvedbi presoj kakovosti, redno spremljamo kakovost dela na podlagi Modela presojanja in razvijanja kakovosti v svetovalnih središčih za izobraževanje odraslih, ki temelji na treh temeljnih ciljih svetovalne dejavnosti v izobraževanju odraslih:
- na zagotavljanju dostopa do svetovanja za izobraževanje in učenje vsem odraslim, še posebno ranljivim skupinam,
- na zagotavljanju kakovostnih svetovalnih storitev za izobraževanje in učenje,
- na učinkovitih ukrepih za večjo vključenost in uspešnost odraslih v vseživljenjskem učenju.
Model izvajamo na več nivojih in v različnih časovnih ciklusih. Preverjanje, analizo in uvajanje izboljšav v naše svetovalno delo izvajamo z naslednjimi aktivnostmi:
• Poročilo o spremljanju izdelamo ob koncu vsakega koledarskega leta. V njem po dogovoru z Andragoškim centrom Slovenije analiziramo osem od desetih področij delovanja svetovalnega središča in tako za obdobje enega leta redno spremljamo kakovost našega dela, (ne)doseganje posameznih kazalnikov in uvajamo morebitne potrebne izboljšave.
• Samoevalvacijsko poročilo pripravimo vsako drugo leto, in sicer na osnovi samoevalvacijskega načrta, v katerem določimo področja in kazalnike samoevalvacije. Področja in kazalnike potem analiziramo, pregledamo in preverjamo možnosti izboljšav. Te izboljšave nato zapišemo v akcijski načrt.
• Akcijski načrt naredimo za vsako leto na osnovi poročila o spremljanju, na osnovi samoevalvacijskega poročila in na osnovi sprotnih opažanj pri vsakodnevnem delu v svetovalnem središču. V akcijskem načrtu so postavljene dve ali tri izboljšave, ki jih v posameznem letu želimo uvesti v delovanje svetovalnega središča in s tem izboljšati kakovost naših storitev.
• Zunanja evalvacija je opravljena s strani predstavnic ACS-a, ki prav tako preverjajo kakovost delovanja posameznega svetovalnega središča in podajajo predloge za izboljšave pri izvajanju svetovalne dejavnosti. Izvede se v daljših časovnih ciklih.
• Anketa o zadovoljstvu strank sicer neposredno spada v model presojanja kakovosti, je pa redni instrument, s katerim poskušamo dobiti povratne informacije o zadovoljstvu strank z našo informativno-svetovalno dejavnostjo. Na ta način poskušamo kakovost našega dela uravnavati tudi glede na odziv tistih, katerim je naša svetovalna dejavnost primarno namenjena.
Z izvajanjem novega 2-letnega cikla samoevalvacije bomo pričeli pod vodstvom ACS.
Svetovalci sodelujemo v komisiji za kakovost, ki načrtuje in usklajuje presojanje in razvijanje kakovosti. Za Model presojanja in razvijanja kakovosti v svetovalnem središču ISIO skrbi svetovalka Mihaela Anclin.
Z modelom presojamo in razvijamo kakovost vseh procesov in dejavnosti svetovalnih središč, od informiranja in svetovanja, promocije, partnerskega povezovanja, upravljanja, pogojev za delovanje, do usposobljenosti svetovalcev ter doseganja rezultatov in učinkov svetovalne dejavnosti pri odraslih strankah svetovalnega središča.
Model oziroma pristop temelji na treh temeljnih ciljih svetovalne dejavnosti v izobraževanju odraslih:
Model za presojanje in razvijanje kakovosti smo uvedli z namenom, da bi našim svetovancem nudili kakovostne informativne in svetovalne storitve
Slovenska svetovalna središča ISIO bomo najbolj kakovostna in prepoznavna središča svetovalne dejavnosti za izobraževanje odraslih na lokalni in nacionalni ravni.
V omrežju svetovalnih središč ISIO delujemo v skladu z naslednjimi vrednotami:
Svetovalna središča zagotavljamo odraslim prebivalcem Slovenije dostopnost svetovanja pri odločanju za izobraževanje ali med njim. Naše storitve so brezplačne.
Dostopnost zagotavljamo tako, da nudimo svetovalne storitve na različnih lokacijah v regijah, v katerih delujemo, časovno svoje delo organiziramo tako, da so storitve dostopne čim večjemu delu prebivalstva.
Svoje storitve nudimo na načine, ki so prilagojeni posameznim skupinam prebivalcev (zaposlenim, brezposelnim, mladim, starejšim, ljudem z različnimi ovirami in drugim). Informiranje in svetovanje izvajamo osebno, po telefonu, pisno in po elektronski pošti.
Zavedamo se, da je dostopnost naših storitev močno odvisna tudi od informiranosti prebivalstva, zato smo z raznovrstnimi informacijami o tem kaj delamo in nudimo nenehno prisotni v okolju.
Zaupnost v naših svetovalnih središčih pomeni temeljni odnos dela med svetovalcem in svetovancem. To pomeni, da nam lahko svetovanci brez strahu razkrijejo svoje pomisleke, želje, strahove v zvezi z njihovo izobraževalno potjo. S svojim poslanstvom smo zavezani k zaupnosti pri vseh stikih s svetovanci. Zagotavljamo varstvo vseh osebnih podatkov, ki jih pridobimo od svetovance.
Vsem svetovalnim središčem ISIO, ki delujemo v Sloveniji, pomeni spoštljivost do svetovancev sprejemanje drugačnosti, individualnosti in posebnosti različnih svetovancev/svetovank.
Spoštljivost do svetovancev izražamo s sprejemanjem in vživljanjem v njihove probleme, okoliščine in občutja, ustvarjamo pogoje za medsebojno zaupanje. Odgovore in informacije posredujemo svetovancem na način, ki jim je najbližji glede na znanje, jezikovno zahtevnost in sposobnost razumevanja.
Pogovor s stranko je zaupen, prav tako ravnanje z vsemi podatki, ki smo si jih pridobili v informativno-svetovalnem procesu.
Spoštujemo odločitve svetovanca o nadaljnjem izobraževanju in/ali učenju, pri čemer pa v postopku svetovanja naredimo vse, da mu pomagamo do zanj najboljše odločitve.
V svetovalnih središčih smo usmerjeni k posamezniku in njegovemu problemu. Svetovanec je središče svetovalnega procesa, v katerem ga osveščamo in usposabljamo, da lahko s pomočjo različnih informacij odgovorno in samostojno sprejema odločitve o svojem nadaljnjem izobraževanju in v skladu z njimi tudi deluje.
V svetovalnih središčih ISIO pri svojem delu zagotavljamo objektivnost. Ta se odraža kot zaveza svetovalca, da pri svetovanju svetovancu vselej nudi čim bolj celovito in za svetovanca primerno informacijo ali nasvet ne glede na morebiten drugačen osebni ali poslovni interes svetovalca. Svetovancem predstavljamo realne možnosti izobraževanja in učenja, izogibamo se nepreverjenim in osebnim interpretacijam.
Svetovalna središča za izobraževanje odraslih pojmujemo svojo strokovnost kot dobro poznavanje potreb različnih skupin svetovancev, svetovalnega procesa, načinov in metod svetovanja, različnih pristopov k posameznikom, sposobnost iskanja učinkovitih rešitev, seveda pa tudi kot dobro poznavanje izobraževanja odraslih.
V svetovalnih središčih nenehno skrbimo za kakovost svojega dela. Zato na načrten in metodološko podprt način spremljamo, analiziramo in vrednotimo naše delo. Na podlagi ugotovitev nenehno iščemo izboljšave in jih tudi vpeljujemo v svoje delo.
je dokument, s katerim se središča zavezujemo, da svetovancem, financerjem in vsem drugim partnerjem zagotavljamo standarde kakovosti, ki so opredeljeni v modelu presojanja in razvijanja kakovosti v svetovalnih središčih za izobraževanje odraslih.
središča je sistematičen zapis o tem, kako zagotavljamo kakovost naših storitev. Je seznam in opis dogovorov, postopkov, aktivnosti, ki jih naše svetovalno središče sistematično izpeljuje, da razvija svojo kakovost. Listino kakovosti najdete tukaj.
Temeljne značilnosti spremljanja po modelu so:
Samoevalvacijska poročila nastajajo na osnovi samoevalvacijskega načrta in se dotika dveh ali treh področij samoevalvacije. V tretjem samoevalvacijskem poročilu smo vrednotili dve področji in sicer področje viri, oprema, informacijske baze, pripomočki in področje informiranje in promocija. Obe področji smo vzeli pod drobnogled z namenom, da z ustrezno metodo preverimo, ali so naša opažanja v zvezi z delovanjem svetovalnega središča na teh dveh področjih resnična in kje bi se dalo najti ustrezne rešitve za še bolj učinkovito uporabo svetovalnih pripomočkov v svetovalni dejavnosti in še bolj učinkovito in ciljnu usmerjeno promocijo dela svetovalnega središča.
Za analizo področja viri, oprema, informacijske baze, pripomočki smo uporabili dve metodi in sicer metodo analize dokumentacije svetovalnih pripomočkov in strokovne literature in metodo zgledovalnega obiska v Svetovalnem središču Maribor, medtem ko smo za analizo področja informiranje in promocija uporabili metodo analize dokumentacije promocijske dejavnosti Svetovalnega središče Žalec. Pridobljene rezultate smo ovrednotili in jih 'pretopili' v predloge za akcijski načrt.
